BUST ATP

Cink:
ima vlogo pri delitvi celic,
ima vlogo pri delovanju imunskega sistema,
ima vlogo pri kognitivnih funkcijah,
ima vlogo pri ohranjanju vida,
ima vlogo pri plodnosti in razmnoževanju,
ima vlogo pri presnovi kislin in baz,
ima vlogo pri presnovi maščobnih kislin,
ima vlogo pri presnovi ogljikovih hidratov,
ima vlogo pri presnovi vitamina A,
ima vlogo pri sintezi beljakovin,
ima vlogo pri sintezi DNK,
ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom,
prispeva k ohranjanju zdrave kože,
prispeva k ohranjanju zdravih kosti,
prispeva k ohranjanju zdravih las,
prispeva k ohranjanju zdravih nohtov,
prispeva k presnovi makrohranil,
prispeva k vzdrževanju normalne ravni testosterona v krvi.

Baker:
ima vlogo pri delovanju imunskega sistema,
ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom,
prispeva k delovanju živčnega sistema,
prispeva k normalni obarvanosti kože,
prispeva k normalni obarvanosti las,
prispeva k ohranjanju normalnega vezivnega tkiva,
prispeva k prenosu železa v telesu,
prispeva k sproščanju energije pri presnovi.

Selen:
ima vlogo pri delovanju imunskega sistema,
ima vlogo pri delovanju ščitnice,
ima vlogo pri nastajanju semenčic,
ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom,
prispeva k ohranjanju zdravih las,
prispeva k ohranjanju zdravih nohtov.

L-glutation se nahaja visoko koncentriran v skorajda vsaki telesni celici. Prisoten je tudi zunaj telesnih celic: v krvni plazmi, v prostorih med organi in tkivi, likvorju (možganski tekočini), žolču, znoju in drugih telesnih tekočinah. Na osnovi tega lahko sklepamo, da glutation opravlja življenjsko pomembne funkcije. Glutation v kombinaciji z drugimi snovmi sodeluje pri številnih procesih, ki so nujni za normalno delovanje človeškega telesa.

Glutation je najmočnejši izmed vseh antioksidantov in kot tak skrbi za zaščito celic pred oksidativnim stresom. 

Prosti radikali napadajo tudi zelo občutljive mitohondrije. To so drobni sestavni deli celic, kjer nastaja že omenjeni ATP (adenozin trifosfat). Mitohondriji torej ustvarjajo energijo, ki jo telo potrebuje za svoje delovanje. Poškodbe na mitohondrijih, ki skrbijo za nastajanje energije, se kažejo tudi na drugih sistemih – živčnem sistemu, imunskem sistemu itd.

Nepravilno delovanje mitohondrijev še posebej izrazito vpliva na sisteme z veliko potrebo po energiji (srčna mišica …). Glutation varuje mitohondrije pred prostimi radikali, tako da lahko ti nemoteno proizvajajo energijo. 

Glutation sodeluje tudi pri drugih celičnih procesih. Popravlja napake, ki se pojavijo na genetskem zapisu DNK, sodeluje pri delitvi celic, presnovi ter nastajanju in razgradnji beljakovin. Glutation vsebuje življenjsko pomembno aminokislino cistein, ki jo najbolj potrebujejo dojenčki, starejši in ljudje z določenimi presnovnimi boleznimi.

 Koencim Q10 človeško telo ustvarja samo. Dokazano pa je, da se nastajanje tega z leti zmanjšuje. Priporočena dnevna doza je 30 mg, za terapevtske namene pa je doza veliko večja, 100 mg in več. Primarno se nahaja na notranji membrani mitohondrija, kjer je nujno potreben za proizvodnjo ATP (ki je potreben za vse vitalne celične funkcije). 

 Izvleček korenine divjega jama lahko deluje proti utrujenosti, protivnetno, protistresno, hipoholesterolemično in estrogeno.

Matcha je še posebej iskan čaj zaradi visoke vsebnosti sestavin z antioksidativnimi učinki, kot so flavonoidi, polifenoli, vitamin C. Izraz »polifenoli« zajema več spojin, vključno s flavandioli, flavonoli ali fenolnimi kislinami. Zaradi zaščite pred soncem lahko rastlina proizvaja bioaktivne sestavine, npr. L-teanin ali klorofil. Matcha velja za izdelek najkakovostnejšega in najbolj aromatičnega zelenega čaja. Njegov »umami« povzroča visoka vsebnost kofeina in teanina v kombinaciji z nizko vsebnostjo katehina, kar ima za posledico višjo vsebnost sestavin, ki so odgovorne za okus. Grenak okus drugih vrst zelenega čaja spodbujajo katehini in dejstvo, da jih ves čas gojijo na soncu. Produktu BUST ATP je skrbno dodana matcha zaradi tega, ker vsebuje kofein. V produkciji energije je ATP konvertiran v ADP(adenozin difosfat) in ta se potem reciklira nazaj v mitohondrij, da spet proizvede ATP. Toda, če se celica žene čez mejo, ko ni na voljo dovolj ATP (pri sindromu kronične utrujenosti, pri hudi izgorelosti), bo začela namesto ATP uporabljati ADP. Telo je namreč sposobno ustvariti energijo, ko razgradi ADP v AMP(monofosfat). Ta proces se imenuje adenilat kinaza. In pri sodelovanju recikliranja AMP sodeluje encim, ki ga aktivira kofein.